Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Sindi-kdo?

Kdaj ste nazadnje srečali kakšnega sindikalista? Danes ogrožena vrsta je nekdaj zasedala zavidljivo mesto v prehranjevalni piramidi političnih, kapitalističnih in celo kriminalnih organizacij. Skupaj z njimi ne izginjajo le sindikalni izleti in zabave, ampak tudi prizorišče političnega boja za delavske pravice.

Sodobni internetni kapitalizem uničuje naravni habitat sindikalistk in sindikalistov, k izumiranju skupnih delovnih prostorov pa svoj delež pridamo sami s svojo participacijo v ekonomiji udobja. Razveščinjeni (ne)zaposleni pri podjetjih kot so ehrana LIVE, Wolt, Uber, Lyft, idr. velikokrat sploh ne poznajo svojih sodelavcev, brez sodelavcev pa ni sindikalnega organiziranja.

Neprijazne delovne razmere so velikokrat povod za najbolj radikalne oblike delavskega organiziranja. Ne glede na uspešno organiziranje sindikatov na Norveškem in Japonskem, se podjetja raje oklepajo izkoriščevalskih praks, kot da bi v skladu z ideologijo, ki nam jo prodajajo, spremenila svoje poslovne modele.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Ksenofobni virus

Panika in z njo povezani ksenofobni izpadi, ki spremljajo izbruh koronavirusa, se morda širijo hitreje kot virus sam. Prebivalci Kanade in Avstralije, ki so azijskega rodu, se soočajo z rasističnimi incidenti, podobno je tudi v Evropi: ponekod v Italiji starši ne pošiljajo otrok v šolo, če imajo sošolce kitajskih korenin, v Parizu azijskim restavracijam naglo upada promet, v Budimpešti pa so vietnamske trgovine na vrata obesile znake z napisom ''Mi smo Vietnamci''. 

Olje na ogenj uspešno prilivajo tudi mediji z razlagami, da je za izbruh virusa kriva kitajska kultura (drugačni higienski standardi in ''čudna hrana'', ki jo tam jedo). 

Podobne reakcije so z Zahoda, kjer je bacilofobija del kolonialistične zapuščine, prihajale tudi ob drugih epidemijah: ptičji gripi, eboli in virusu HIV. Raziskave potrjujejo, da nas strah pred bacili dela ksenofobne, a ne pozabimo, da se zaradi ksenofobije "tujih bolezni" tudi bolj bojimo in jih obravnavamo drugače. Slovenija žal ni nobena izjema.


Kaj imata skupnega Šarec in Salvini?

Avgusta 2019 je desni populist Salvini zakuhal politično krizo v Italiji. Salvini je bil zaradi visoke popularnosti prepričan, da mu bodo predčasne volitve prinesle boljši izkupiček, ljudstvu pa je zagotovil, da bo tako lažje izpolnil svoje obljube. Izsilil je odstop premiera Conteja, javnost in politika pa sta se v naslednjih mesecih ukvarjali z reševanjem politične krize in sestavljanjem nove koalicije. 

Pred dnevi je odstopil premier Šarec, ki je zajamral, da ima premalo moči in poklical populus, da mu na predčasnih volitvah nameni več glasov, ker bo le tako lahko izpolnil potrebne reforme.

Medtem ko vsi seštevamo glasove in čakamo na odločitev insta predsednika, so poslanci gladko zavrnili ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi na področju stanovanjske problematike ni bilo storjenega nič, da o (ne)naslavljanju okoljskih problemov, žici na meji in utapljanju beguncev v Kolpi ali pošiljanju ljudi nazaj v eritrejsko diktaturo niti ne govorimo.

Veliko besed za malo dejanj!


Samoregulacija

Microsoft, IBM in ostali tehnološki giganti so se prejšnji teden v Davosu zavzeli za regulacijo tehnologije prepoznavanja obrazov. Čeprav se morda njihova pozicija sprva zdi presenetljiva, mogoče celo v nasprotju z interesi industrije, se korporacije s takšno regulacijo borijo proti prepovedi tehnologije in širšim spremembam lastnega poslovnega modela.  

Tehnologija za prepoznavanje obrazov je le vrh ledene gore tehnologij za identifikacijo, ki vse bolj neizogibno sestavljajo družbo nadzora. V njenem centru so zbiranje, analiza in trgovanje z osebnimi podatki, ki bi jih za potrebe zaščite zasebnosti podatkov dejansko morali regulirati. Tehnološka podjetja hočejo na vsak način preprečiti prav zakonsko ureditev in zaščito osebnih podatkov, zato želijo sodelovati pri regulaciji, da jo lahko zagotovijo pod svojimi pogoji. Ti pogoji pa v ospredje najbrž ne postavljajo človekovih pravic in problema masovnega nadzora

Bati se je treba korporacij, ki se postavljajo v vlogo vlad!


Črna gora, svoboda govora in lažne novice

V Črni gori so decembra sprejeli Zakon o svobodi veroizpovedi. Zakon vsem vernikom jamči enake pravice, Srbsko pravoslavno cerkev pa je razjezilo določilo zakona, da morajo verske skupnosti državi vrniti nepremičnine, ki so bile zgrajene z državnim denarjem. Največja verska skupnost v državi se je nemudoma vmešala v politiko in mobilizirala podpornike, da bi zaščitila svoje interese in bogastvo. 

Da bi na ulice spravili čim več ljudi, streljajo z vsemi topovi, v tem pa jih podpira tako srbska opozicija kakor tudi oblast. Črnogorci verjamejo, da je njihova država žrtev organizirane srbske spletne kampanje, temelječe na lažnih novicah. Zaradi tega so za 72 ur priprli novinarko, ki je z lažnim poročanjem prispevala k paniki. Čeprav se poteza sprva zdi smiselna, pa je več kot očitno, da to družbo pripelje na spolzek teren potencialne represije: hitro je lahko za lažno novico označeno vsako nepriljubljeno mnenje, v priporu pa končaš že zato, ker si na Facebooku nekaj zabrusil šefu policije.