Agrument

Pri vprašanju spola biologija ni usoda, ampak je mesto, kamor kultura projicira družbene hierarhije in neenakosti, da bi jih racionalizirala, legitimizirala in navsezadnje – ohranjala. Telesna razlika ni tako enoznačna in očitna, kot jo prikazuje veljavna binarna matrica, predvsem pa nima nobene povezave s kulturnimi pomeni, ki se lepijo na raznolika telesa. Spol kot kategorija je tako samo družben; je izum kulture, ki se z njegovo pomočjo organizira in hierarhizira; ob tem pa nujno posplošuje in izključuje.

Družba, kot je večinsko organizirana zdaj, pravzaprav nima dveh, ampak ima zgolj en spol, ženski. Moški ni obeležen s spolom; on, človek, je na strani kulture, razuma in univerzalnosti. Ona je tista, ki je specifična, druga, ki pripada naravi in podlega čustvom.

Lastnosti, ki jih pripisujemo tej ali oni spolni identiteti, so z njo povezane le toliko, kolikor nas družba "uspešno" socializira v pripisan spol. Bogastvo raznolikosti pa je onkraj okostenelih omejitev. Meja? Le nebo.

Pričenja se COP26. V Glasgow bodo prispeli svetovni voditelji, ki bodo premlevali taktike za spopadanje s klimatskimi spremembami. Tokratni podnebni vrh je ključen za dogovor o novih emisijskih ciljih za upočasnitev globalnega segrevanja, a ta je že pred začetkom dogodka vprašljiv. 

Tudi dejanja držav izven podnebne konference nakazujejo na dejstvo, da je ta bolj kot ne performativna ceremonija, ki za kratek čas poteši željo po spremembah. Nekaj tednov pred COP26 so v javnost pricurljali dokumenti, ki so razkrinkali lobiranje držav v zvezi s poročilom o reševanju klimatskih sprememb. Z nafto bogata Savdska Arabija je na primer predlagala izbris napotila, da se je potrebno odmikati od rabe fosilnih goriv. 

Svetovni vladarji bodo tako z mirno vestjo, da rešujejo svet, na prizorišče konference potovali z letali in avtomobili ter se krepčali z mesom. Utopično bi bilo pričakovati, da bodo s pozicije neoliberalnega udobja prišli do zaključka, da je edina pot k zeleni prihodnosti – odrastna. 

Nedavno smo na starih posnetkih poslušali aktualnega ministra Vizjaka, kako kolegu tajkunu predlaga neplačevanje davkov. In to medtem, ko je bil gospodarski (!) minister Janševe vlade, ki je prisegla vojno – tajkunom. 

Parlament je ravnokar poslal v obravnavo vladni predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva davčne olajšave za vse, najvišjemu razredu pa znižuje davčno stopnjo s 50 na 45 %. Gre za zgrešen koncept trickle down ekonomike – prepričanja, da davčna razbremenitev premožnih pomeni posledično odtekanje bogastva do nižjih razredov, kar bo vodilo v splošno blaginjo. Slikovit prikaz absurdnosti te ekonomike je pandemija: davčno olajšani multimilijarder Jeff Bezos je med covidom postal bogatejši za 90 milijard dolarjev, medtem pa je več kot 100 milijonov ljudi padlo pod prag revščine. 

V obstoječem sistemu naraščujoče neenakomerne distribucije bogastva imajo najpremožnejši vedno več nakopičenega kapitala, od katerega pa ima družba zelo malo. Zato naj – plačujejo višje davke.

Nedolgo tega so se desetine tisočev beguncev iz jugoslovanske vojne razpršile po svetu, nekateri so pristali tudi v Afganistanu. Da je kolektivni spomin kratkoročen in da lažje spregledamo tisto, kar je daleč od oči, je očitno, je pa mučno, s kakšno lahkoto si zatiskamo oči pred grozotami, ki se dogajajo v naši bližini.

Neposredno, brutalno nasilje nad begunci in migranti izvajata država in policija, obenem pa smo že leta priče brutalnim medijskim napadom – kako imigranti kradejo delovna mesta in nižajo plače domačinom, uničujejo zasebno lastnino, kradejo itd.

Taki napadi kažejo, kako globoko je zakoreninjeno prepričanje, da sta škoda na zasebni lastnini in upor proti sistemskemu nasilju večja problema kot nenehno preganjanje in zlorabljanje ljudi. Policijsko in pravno nasilje kot odgovor na obupane poskuse preživetja potrjujeta, da so življenja drugih razvrednotena. Da le niso naša ...

Ministrstvo za infrastrukturo si močno prizadeva, da bi bilo v Sloveniji še vedno dovoljeno "frakiranje". Po vztrajnem spodnašanju zakona, ki bi fracking prepovedal, so poleti v protikoronsko zakonodajo vtaknili člen o avtomatičnem podaljšanju koncesij, ki potečejo letos in naslednje leto, med katerimi je tudi plin v Petišovcih.

Razlog za mencanje ministrstva morda tiči tudi v 120-milijonski tožbi, ki jo je na podlagi Pogodbe o energetski listini (ECT) proti Sloveniji vložilo podjetje Ascent Resources. Celo astronomski znesek za ministra Vrtovca "ne more biti razlog", da bi Slovenija izstopila iz ECT. Od Podnebnega vrha v Glasgowu nas loči le še nekaj dni in čas za izstop iz ene največjih nevarnosti za podnebje je idealen. 

Morda pa bo Vrtovec le ravnal skladno s tem, da je njegova stranka NSi po novem zelena; če se namreč res zavedajo, da je za prihodnost otrok treba že "danes aktivno ukrepati ob okoljskih izzivih", bo minister nemudoma predlagal prepoved frakinga in izstop iz ECT.