Avtoritarni čadski predsednik Déby je bil ubit takoj po volitvah, na katerih si je na 30 let podlage zagotovil nov mandat. Vojska je razpustila parlament, postavila tranzicijsko vojaško vlado, za predsednika imenovala Débyja mlajšega, volitve pa obljublja čez leto in pol. Javnost ogorčeno zahteva demokratičen proces, skozi situacijo pa se spet zrcali francoski neokolonializem.
Medtem ko Afriška unija vojaško hunto kritizira, se je Macron kot edini tuji voditelj udeležil Débyjevega pogreba. Čad je, poleg nafte seveda, za Francijo strateško izjemno pomemben. Kot del Françafrique, ki se zares nikoli ni znebila kolonialne nadvlade, predstavlja pomemben branik pred uporniškimi skupinami, ki bi politično destabilizirale regijo. To bi seveda krepko udarilo francosko ekonomijo, ki bogati na račun izkoriščanja. Ni čudno, da Francija podpira svakojake diktatorje, ki skrbijo za njene interese, neozirajoč se na trpljenje doma.
Kako že? Liberté, égalité, fraternité. Ja, ampak samo, če si Francoz!