Agrument

V četrtek je George Clooney s člankom ljudi pozval k bojkotu devetih hotelov v ZDA in Evropi, ki si jih preko Brunei Investment Agency lasti brunejski sultan. Jutri bo v Bruneju v veljavo stopil zakon, ki kot kazen za nezvestobo ali homoseksualnost predvideva kamenjanje do smrti. To je le še eno stopnjevanje šeriatskega prava, ki ga je brunejski sultan uvedel leta 2014.

Clooney v pozivu pravi, da se po njegovih izkušnjah "ubijalskih režimov ne da sramotiti, se pa lahko osramoti financerje in poslovne partnerje, ki jih podpirajo." To pod povečevalno steklo pripelje tudi Hollywood, ki pri poslovanju z državami, v katerih ne spoštujejo človekovih pravic, še zdaleč ni nedolžen. V zadnjih letih so partnerstva s Kitajsko, Savdsko Arabijo in ZAE vedno številčnejša. Ne samo pri filmski produkciji, kjer se studii samo-cenzurirajo, da jim je dovoljeno poslovati pri njih, ampak tudi pri drugih projektih, kot je grajenje kinematografov ali denimo gostovanju dogodkov, kot je WWE Crown Jewel ...

Guru "racionalne desnice" uživa samo goveje meso, kar je izrazito egoistična prehranska izbira. "Liberalna levica" slabo vest miri z izločanjem živalskih izdelkov, palmovega olja, kvinoje, avokada in drugih živil, ki temeljijo na izkoriščevalski ekonomiji. 

Ortoreksični milenijci se izogibajo laktoze, čeprav jo prebavljajo normalno, glutena, čeprav nimajo celiakije, ter vseh vrst sladkorja, čeprav nimajo sladkorne bolezni. Presenetljivo pa se na njihovih Instagram objavah ob poke skledi počasnih hidratov, divjega lososa in špinače ponavadi znajde še latte z riževim mlekom.

A kava je problematična: njena proizvodnja je izkoriščevalska do delavcev in okolja (fair trade ne obstaja), kofein pa ima dejanske, merljive (stimulativne) učinke na telo. Te učinke vrednotimo pozitivno, ker pomagajo pri spopadanju z imperativom konstantne produktivnosti. Odmor za kavo pomeni še bolj zagnano nadaljevanje z delom, pitje kave brez kofeina pa implicira spočitost, ki je v današnji ekonomiji pač sumljiva.

Zelo daleč je moral iti Orban s svojim fašistoidnim delovanjem, da ga je s tem v preteklih tednih končno soočila “materinska” Evropska ljudska stranka (EPP). Glede na tajming intervencije se zdi, da gre le za predvolilno računico. Ker ne vedo, s kom bodo sklepali koalicijo (z radikalno desnico ali s sredino), so Orbanovi stranki članstvo le zamrznili. Ko bodo rezultati volitev znani, pa se bodo nagnili proti desni (z Orbanom) ali pa proti sredini (brez njega). Vladanje jim tako ne uide.

V teh dneh se sicer spet kaže, da evropski liberalci in socialdemokrati niso nič manj oportunistični in prizanesljivi do nespodobnosti svojih sestrskih strank. Lauro Codruta Kövesi, bivšo vodjo romunske protikorupcijske komisije, ki je uspešno vodila številne odmevne primere, skušajo na vsak način onemogočiti. Da bi ji preprečili postati glavna evropska javna tožilka, so ji pod pretvezo neke bizarne preiskave kar prepovedali zapustiti državo. 

Celo Weber se je oglasil, pri PES in ALDE pa še kar molčijo.

Da kajenje škoduje vam in ljudem v vaši bližini, ve vsakdo, ki zna brati, saj to opozorilo najdemo na embalaži vseh tobačnih izdelkov. Posebej ranljiva skupina pa so otroci kadilcev.

Kajenje staršev v času nosečnosti znatno poveča tveganje za razvoj prirojenih srčnih napak pri otrocih. Izrazito zahrbtno je predvsem pasivno kajenje otrok, saj se lahko nekatere zdravstvene težave pojavijo šele v odrasli dobi. Zaradi varovanja zdravja in prometne varnosti so v številnih državah prepovedali kajenje v osebnih avtomobilih, deloma tudi v Sloveniji.

Kljub temu pa nedavno objavljena raziskava kaže, da je delež staršev kadilcev, ki se držijo “smoke free” politike doma in v avtomobilih, nizek. Veliko otrok je izpostavljenih tudi vejpanju, saj starši zmotno menijo, da to ni škodljivo za otrokov razvoj.

V Sloveniji je še zmeraj 10 000 otrok, ki so v avtih izpostavljeni škodljivim razvadam svojih staršev. Ti otroci poleg starševske ljubezni vsak dan prejmejo še nekaj toksičnega dima.

Po Kantu moralna vrednost ravnanja ni v njegovih posledicah, ampak v motivu. Delati prav, ker čutimo, da je prav, ne pa, ker bi nam posledice prinesle osebno zadovoljstvo. V obdobju interneta in gret nam nekaj klikov predstavlja "instant" prehod od navadnih državljanov do aktivistov. Zavračamo plastične vrečke in slamice, delimo viralne videoposnetke s pomenljivimi sporočili, zagovarjamo človekove pravice itd. Vse te aktivnosti nedvomno vodijo v napredek oz. prinaša pozitivne spremembe. Ampak ali vse to počnemo, ker so nam ta dejanja samoumevna - čutimo, da je tako prav - ali pa sledimo trendom zaradi lastnega interesa - da bi sebe lahko prepoznali kot "dobre"?   

Veliko ljudi verjame, da na koncu največ štejejo posledice dejanj, te pa naj bi bile neodvisne od našega motiva. A nikoli ne smemo pozabiti vloge, ki jo pri našem obnašanju igra ideologija. Ne glede na moralni nihilizem poznega kapitalizma moramo (predvsem od ljudi na vplivnih položajih) zahtevati najvišje etične standarde.