Agrument

Vlada RS je nedavno sporočila, da je pripravila novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki prinaša vrsto popravkov na področju socialnih transferjev. Zakon bo pospešil postopke pri reševanju vlog državnih štipendij, ukinja pa tudi dosedanjo prakso zaračunavanja t. i. fiktivnih socialnih pravic, ki je mnogim upravičencem umetno zniževala različne socialne transferje.

Predlog sicer predstavlja korak v pravo smer, a vlada je svojo nalogo opravila zgolj polovično. Problem namreč ostajajo prenizki zneski določenih transferjev. Osnova državne štipendije za najbolj socialno ogrožene študente že skoraj 10 let znaša (do) 190 evrov, čeprav raziskave ugotavljajo, da je mesečni strošek štipendistov vsaj 250 €. Prav zato so študentje, ki se zanašajo na štipendije, med najbolj socialno ogroženimi.

Vse se začne in konča pri denarju. Resen poseg v štipendijsko politiko bi državo lahko stal več deset milijonov evrov, kozmetični popravki pa pač le piškav milijon ...

Prejšnji teden smo tudi pri nas evforično sprejeli še enega giganta tekstilne industrije, ki ponuja majice za dva evra. Ni skrivnost, da poceni oblačila šivajo v spornih razmerah, zagotovo poznamo tudi zgodbo bangladeških šivilj, ki se jim je med delom na glavo podrla tovarna. 

Primarka so sicer polna usta selektivnih etičnih standardov, ki pihajo na dušo okoljsko osveščeni potrošnici z Zahoda – papirnate vrečke so zapovedane že desetletje, plastiki se izogibajo, kjer se le da, uspe pa jim zamolčati, da šiviljam ne zagotavljajo minimalnega prihodka in da s podizvajalci v "državah v razvoju" poslujejo netransparentno. 

Ena izmed temačnejših potez tekstilne industrije je tudi ravnanje z oblačili, ki ne gredo v promet. Namesto tega, da bi jih prodali pod ceno (ali celo podarili!), jih uničijo, na kar so se s prepovedjo nedavno odzvali v Franciji. Pri nas kakšnih podobnih ukrepov ni na vidiku, vseeno pa lahko veliko naredimo, če se raznim primarkom in njim podobnim ognemo v velikem loku. 

Minuli teden so v Hongkongu potekale demonstracije proti zakonu o izročitvi osumljencev Kitajski, ki so na ulice pripeljale več sto tisoč ljudi. Protestniki se bojijo, da bo z novim zakonom Kitajska lahko dosegla politične nasprotnike na tem delno samostojnem teritoriju.

Bivša britanska kolonija, ki je bila leta 1997 vrnjena Kitajski, deluje po načelu "ena država, dva sistema" in tako ohranja pravno in politično avtonomijo. Po mnenju protestnikov bi predlagan zakon ogrozil neodvisnost Hongkonga, saj omogoča sojenja v kitajskem pravnem sistemu. Kitajska trdi, da so proteste spodbudile "tuje sile", po navedbah pa stoji za napadi na aplikacijo Telegram, preko katere so se protestniki organizirali.

Večdnevni protesti, ki so se (zaenkrat) končali s policijsko uporabo solzivca, so uspeli začasno prekiniti sprejetje zakona, a ostaja strah, da gre le za politično strategijo. Predvsem pa se leto 2047, ko se izteče "temeljni zakon", ki omogoča delno samostojnost Hongkonga, zdi vse bližje.

V torek so v Cankarjevem domu podelili žaromete, nagrado za medijske dosežke, ki je nasledila propadle viktorje. Želeli bi si, da bi podeljevalci videli dlje od fotrov, kot so Siddharta, Avdić, Bergant, pa tudi Cavazza, Godler in drugi, dasiravno razumemo, da gre bolj za počastitev prepoznavnosti in priljubljenosti kot kvalitete. Najbrž je bila tudi Maruša Majer, edina ženska med individualnimi lavreati, nagrajena zaradi lika Veronike, ki klicari v Studio City.

A pustimo čevlje kopitarjem, umetnike kritikom, ustvarjalce vsebin pa njihovi stroki in se rajši obregnimo ob spletno osebnost leta 2018, ki seveda ni nihče drug kot kronski princ podalpskega Instagrama Borut Pahor. Obregnimo se ob dejstvo, da se mu je kljub državniški funkciji zdelo primerno prisostvovati tovrstni prireditvi. Mar res ni bilo nobene dobrodelne prireditve, kjer bi raje delil petke, nobenega sprejema, kjer bi delal selfije, obiska športnika, s katerim bi pobalinsko sedla na masivno mizo v predsedniški pisarni?

Ministrstvo za kmetijstvo skuša s podporo interventnemu zakonu kar najhitreje uresničiti izredni odstrel 200 medvedov in 11 volkov. Odločitev je epilog nizu javnih protestov za in proti odstrelu. 

Gre za odziv na rastoče pritiske prebivalcev ruralnih območij, ki jim te živali delajo škodo. Slednjo bi lahko dokazano uspešno preprečili tudi s kombinacijo električne ograje in pastirskih psov, za katere obstajajo tudi številne oblike sofinanciranj. 

Izkaže se, da trenutno najbolj pogosta ukrepa, odstrel in krmišča, morda celo prispevata k večanju problema. Ko lovci odstrelijo alfa samca, se trop volkov razdrobi, težje lovi divje živali in tako bolj pogosto napada živino. Krmišča, ki naj bi odvrnila medvede od naseljenih območij, pa so eden od razlogov za porast teh zaščitenih zveri. 

Ne gre spregledati, da sočasno z rastjo problematike divjih zveri raste tudi število glav živine na naših tleh. Če gozdnim živalim s krčenjem gozdov krademo habitat, jih lahko pričakujemo več na naših vrtovih!