Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Trajnost ali zeleno zavajanje za profit?

Modne znamke nas s svojimi "trajnostnimi", "zavednimi" in "krožnimi" kolekcijami želijo prepričati, da jim je mar za okolje. V poplavi medlih informacij in puhlih zavez, katerih namen je prepričati potrošnika v nakup, pa se je treba vprašati: je znamka res trajnostna ali nas samo zavaja?

Če v času, ko globalno v enem letu zavržemo 92 milijonov ton oblačil, podjetje pogosto dodaja nove kolekcije, znamka pač ni trajnostna. Če podjetje promovira krožno gospodarstvo, a nima razvitega sistema recikliranja starih oblačil, ki ne premika problema samo na globalni Jug, znamka ni trajnostna. Če je znamka del konglomerata, ki veliko prispeva k onesnaževanju, znamka ni trajnostna. Če podjetje ne pojasni, kdo in pod kakšnimi pogoji je sešil oblačila, znamka ni trajnostna.

Pri raziskavi nam lahko pomaga množica virov na spletu, ki preverjajo zavezanost ljudem in planetu. Najboljši recept za uspeh pa je še vedno skrb za že obstoječa oblačila v naši omari in zmanjšanje potrošnje!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Poljske omejitve

Pretekli teden je Poljska sprejela novo zakonodajo in omejila reparacije v obliki vračanja zaseženega imetja Judom med drugo svetovno vojno. Tako je obveljalo, da je treba administrativne odločitve na sodišču izpodbijati v roku trideset let.

Na zakon se je kritično odzval izraelski zunanji minister Lapid, ki je poljskemu veleposlaniku svetoval, naj se z dopustovanja v matični državi raje ne vrača. Prav tako je Izrael za nedoločen čas ustavil menjavo prvega diplomata na Poljskem.

Lapid je potezo poljskega predsednika označil za nedemokratično in neliberalno. Javni pozivi k spoštovanju vračanja zaseženega premoženja in posesti pa so, glede na delovanje zoper Palestino, dvolični. Prav Izrael si je namreč v zadnjih desetletjih protipravno prisvojil veliko ozemlja in nepremičnin. Deložacije vršijo s pomočjo ter zaščito vojske in policije.

Izrael za izogibanje vračanju zaseženega premoženja ne potrebuje niti zakonsko določenega časovnega okvirja; za tovrstna dejanja preprosto ne odgovarja.


Nesmiselnost vojne

Po tem, ko so ZDA iz Afganistana čez noč umaknile večino svojih vojakov, so talibani v le nekaj tednih zavzeli praktično celo državo. Ob popolni odpovedi afganistanske vojske je nazadnje kapitulirala tudi vlada in sledil je "miren prenos oblasti". Čeprav je bilo v zadnjem mesecu ubitih na tisoče civilistov, domove pa je zapustilo več sto tisoč ljudi, se zdi, da z vladavino talibanov najhujše šele prihaja, saj se mnogi bojijo povračilnih ukrepov in izgube svoboščin

Po 20 letih se torej s katastrofalnimi posledicami končuje najdaljša vojna v zgodovini ZDA, njeni nasprotniki pa so oblast prevzeli, še preden je državo zapustil zadnji ameriški vojak. To ne preseneča, saj so Američani več let le hranili svoj nenasiten vojaški stroj, zanemarjali pa lokalno politiko in grajenje kapacitet, ki bi omogočile vzpostavitev stabilne države.

Gre torej za še en košček v mozaiku porazov ameriškega imperializma, nujno pa ga je treba vsaj omiliti z varnim umikom vseh, ki si Afganistan želijo zapustiti.


Drugačna blaginja

Gospodarska rast kot osrednje merilo uspešnosti za večino svetovnega prebivalstva, še manj pa za planet, ne predstavlja realističnega kazalnika blaginje. Od rasti ima korist le peščica najbogatejših medtem ko svetovno bogastvo narašča, se povečuje premoženje najbogatejših, hkrati pa narašča ekonomska neenakost. Dohodki globalnega srednjega in delavskega razreda ostajajo enaki ali pa se celo nižajo. Jasno je, da je pohlep po bogastvu prizadejal nezamisljivo škodo Zemlji

V kontekstu naslavljanja podnebne krize tako ''zelene kapitalistične rešitve'' lahko izpadejo le kot slaba šala. Če želimo preživeti in ohraniti življenje na našem planetu, bomo morali svoje razumevanje napredka in razvoja postaviti na glavo. Nujno bo upoštevati naravne omejitve in v njihovem okviru postaviti nov ekonomski model, ki bo zadovoljeval življenjske potrebe vseh ljudi in bo vsem zagotavljal dostop do pitne vode, čistega zraka, kakovostne hrane in stanovanj. 


Nedeljska pridiga: DAJ JIM, GOSPOD! KAJ JIM DAJ? DAJ JIM JALOVA TELESA IN SUHE PRSI! Oz 9,14

Biblični zapisi vključujejo modrosti o tem, kakšno obnašanje pritiče kateremu spolu. Peter sanja o podrejenih ženah, Timotej o izkoriščanju ženskega reproduktivnega potenciala, v pismih Korinčanom pa najdemo primerne dolžine las za en in drugi spol. 

Ostanki spolnih normativov iz Biblije so danes vseprisotni vsaj v t. i. zahodnih družbah, kjer so se uspešno spojili in pomnožili z interesi trga, ki glede na domnevno naravne spolne vloge oblikuje ponudbo in narekuje strukture vsakdanjih življenj in odnosov med posamezniki. Transspolne osebe pa že samo s svojim deklariranim obstojem zamajejo stebre, ki jih družba rada razume kot zakoličene – bodisi v biologijo bodisi v svete kamne.

Zmedeno jezo ob transgresiji spolnih meja projiciramo na domnevno nemogoča vprašanja stranišč, potnih listov in olimpijskih iger, a če bi se za trenutek ustavili, bi dojeli, da življenja ne narekujejo (nad)naravne sile, ampak družbeni konstrukti. Potem bi tudi Biblijo kar naenkrat brali drugače.