Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Sproščanje ukrepov po meri SDS volivcev

Od včeraj naprej se lahko ljudje zbirajo na javnih prireditvah v skupinah do 500 ljudi. Lahko torej gremo na fuzbal tekmo in gasilsko veselico, v cerkev pa so nas že itak spustili prej kot v šole. Epidemije je zdaj RES konec, Janez pa nas je tako osvobodil že tretjič!

V luči te novice smo klicali na zdravstveni inšpektorat in se pozanimali, kaj sproščeni ukrepi pomenijo za življenja tistih, ki nam je do fuzbala in gasilskih veselic približno toliko, kot je Janši do neodvisnih medijev. Ker že dolgo nismo plesali in verjamemo, da je veselje do življenja pomembno, smo vprašali, če lahko v diskoteki priredimo rejv zabavo. Izvedeli smo, da "to pa seveda ne." Dodatnih pojasnil nismo dobili, le opazko, da so nočni klubi kot izjema pač navedeni v odloku.

Ker smo bili ravno na liniji z inšpektoratom, smo se še pozanimali, če lahko sedaj priredimo protest. "Protest? Ah, dajte no!"

Janez vsako priliko izkoristi za kulturni boj. A pozablja, da nas s tem le še bolj povezuje. In da ne bomo odnehali!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Boogaloo varde

Protesti v ZDA so osvetlili še eno nevarno razpoko v ameriški družbi. Gibanje Boogaloo, skupnost oboroženih in skrajno desnih "akceleracionistov", je v zadnjih tednih večkrat poskušalo zlorabiti nemire za dosego svojega cilja. Kaj je njihov cilj? Druga državljanska oziroma rasna vojna.

Gibanje je prepoznavno zaradi nenavadne kombinacije srajc s havajskim vzorcem in orožja, zaradi česar so dobili kar nekaj medijske pozornosti, ki bo najbrž služila predvsem rekrutiranju novih članov. Ameriška vlada namreč skupine, ki temeljijo na rasizmu in prepričanju o večvrednosti bele rase, kljub temu, da so odgovorne za vrsto terorističnih napadov v zadnjih letih, še vedno ignorira in pozornost raje posveča demoniziranju antifa in preiskovanju fiktivnega "črnega seperatizma".

Vzporednice s Slovenijo se rišejo same. Tudi pri nas se skupine oboroženih moških igrajo vojake in mirno pripravljajo na izbruh nasilja. Mediji se nad njimi naslajajo, naša vlada pa po gozdovih raje lovi – antifašiste.


Abecedarij svobode govora: anonimnost

Anonimnost je včasih nujen predpogoj za svobodo govora. Za žvižgače je lahko skrivanje identitete edina zaščita pred preganjanjem policije, izgubo službe ali nasiljem. Seveda pa vsakdo, ki se je kdaj priklopil na internet, ve, da anonimnost ni vedno v službi informiranja javnosti. Možnost skrivanja lastne identitete (in ustvarjanja neskončnih novih) predstavlja moralni hazard: spletne propagandne vojske ali osamljeni zafrustriranci lahko tako rekoč zastonj ustrahujejo, spodbujajo sovraštvo in celo rušijo demokracije.

Internet ni izumil anonimnosti. Anonimna sta tudi najstnica, ki na šolsko tablo skrivoma napiše kletvico, in navijač, ki na stadionu prižge baklo. V prvem primeru bi šola zagnala vik in krik, v drugem bi liga kaznovala klub ali kolektiv navijačev. Anonimnost ne pomeni, da ostane nasilje neodgovorjeno. Če želimo zaščititi svobodo govora, moramo zato tudi na internetu razvijati in uveljavljati skupnostne norme, ki obsojajo sovražni govor. 


Bombardiranje Zooma

Odkar je koronavirus zaprl ljudi med štiri stene in smo na internetu delali, se učili, zabavali ter sproščali, smo se, nekateri prvič, srečevali z različnimi tehnološkimi rešitvami. Eden največjih telekonferenčnih plejerjev, Zoom, je bil z vidikov varnosti in zasebnosti problematičen že pred krizo, njegova koronaekspanzija pa kljub nekaterim popravkom ni prinesla zadovoljive izkušnje. To je še posebej zaskrbljujoče zato, ker so bili mnogi prisiljeni v njegovo uporabo, če so želeli opravljati svoje delo ali izpolnjevati svoje šolske oz. študijske obveznosti.

Na Discordu obstaja scena t. i. Zoom bombašev, ki prežijo na javno objavljene povezave do sestankov in jih prekinjajo; v manj škodljivih primerih z memi, šalami ali zvoki, včasih pa tudi s posnetki otroške pornografije ali drugih vrst nasilja. Morda gre res večinoma za mulce, ki na TikToku trolajo boomerje, a lekcija, ki jo moramo potegniti iz tega, je, da je najboljši feature katerega koli programa vedno – opolnomočen uporabnik.


Negativna dediščina

Sistemski rasizem in policijsko nasilje imamo tudi v regiji. Že tako težaven položaj beguncev je v času pandemije postal še neznosnejši. K sreči je policijsko in drugo nasilje, ki se izvaja na Balkanu, končno prišlo tudi pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Medtem pa na Hrvaškem, razen kršitev človekovih pravic in policijske brutalnosti, v imenu ministrstva za zunanje zadeve krčijo še gozdove, ki so bili zgodovinsko zatočišče pred nasiljem in prostor odpora.

Ne samo, da krčenje gozdov simbolno predstavlja zanikanje antifašistične dediščine, temveč grozi tudi okolju. Ko temu dodamo še odločitev hrvaškega vrhovnega sodišča, da v ustaškem pozdravu “Za dom spremni” ni nič spornega, prelete vojaških letal v zahvalo zdravstvenim delavcem in dejstvo, da je kreda postala prekršek, postaja vse bolj jasno, da je prevladala politika “trde roke”. 

Pa vendar: kot lahko vidimo v ZDA, stoletja kolonializma in strukturnega rasizma počasi terjajo davek. Zato boljše, da se upremo prej kot pa slej!