Agrument

Parler je socialno omrežje, ki se pozicionira kot zadnji branik "svobode govora" oz. zatočišče za vse, ki jih Twitter in Facebook "cenzurirata". Tam se seveda nabira fašistoidna gnojnica, polna rasistov, QAnon zarotnikov in Trumpovih podpornikov. Ne čudi, da je svoje ovčice na Parler povabil tudi Janez Janša. 

Parler je imel pri komunikaciji glede koordinacije vdora desničarskih teroristov v Kapitol pomembno vlogo. Oportunistični tech velikani, ki jih kar naenkrat moti vse, kar bi jih sicer moralo motiti že pretekla 4 leta, a se niso želeli zameriti Beli hiši, so aplikacijo hitro odstranili s svojih platform. 

A še prej se je zgodilo nekaj čudovitega: hekerka @donk_enby je iz Parlerjevih strežnikov prenesla okoli 99 odstotkov vseh vsebin, tudi posnetke, ki so jih uporabniki po incidentu prestrašeno izbrisali, vključno z meta podatki. Ravno zato je bilo teroriste tokrat tako lahko najti. Kar se je že naučila woke levica, se zdaj uči še desnica: kar daš na internet, tam ostane za zmeraj. 

Napad na demokracijo ni vedno v obliki našemljenih belih moških in žensk s šalom z vzorcem klavirskih tipk, ki plenijo ameriški kongres. Veliko lažje in mnogo pogosteje kot "običajni ljudje z ulice" demokracijo napadajo tisti na položajih moči. To delajo z navidez majhnimi dejanji, kot sta kaznovanje protestnikov in odvzem sredstev NVO. Včasih pravno preganjajo tiste, ki so do njih kritični – recimo jim zlatkoti in galeti – in čeprav njihovo delovanje skoraj zagotovo ne vzdrži na sodiščih, so do sodnega razpleta konflikta že uspeli disciplinirati in zastrašiti druge. Potem so tu še finančno in administrativno izčrpavanje medijev, politična kadrovanja, napadi na kulturnike, ne pozabimo še na posle z medicinsko opremo, vodenje države preko Twitterja in neverjetna nesposobnost obvladovanja epidemije covid-19. 

Vlada Janeza Janše nas želi izčrpati. Želi, da se izgubljamo v detajlih, dokler ne obupamo nad politiko. Ne preostane nam drugega, kot da smo še bolj jezni in še bolj organizirani!

Norveška ima največje število električnih avtomobilov na prebivalca na svetu. Več kot pol vseh novih avtomobilov je električnih, njihov tržni delež pa je že l. 2018 presegel 10 %. Država odločitev za nakup električnega avtomobila spodbuja z brezplačnim parkiranjem in cestninami, dovoljeno vožnjo po pasovih za avtobuse in davčnimi olajšavami. Pričakovati je, da bo delež električnih avtomobilov naraščal, že letos bi lahko dosegel 65 %, do leta 2025 pa nameravajo prodajati le še avtomobile, ki ne onesnažujejo okolja z emisijami. Obenem Norveška 98 % električne energije pridela iz obnovljivih virov.

Paradoksalno pa je država tudi med glavnimi izvoznicami nafte. Seveda Norvežani ne načrtujejo, da bi s tem početjem prenehali ali ga vsaj omejili, sežiganje njihove nafte in zemeljskega plina pa širom sveta proizvede ogromno škodljivih emisij. Norveško bogastvo in z njim privilegij osveščenega potrošništva sta tako utemeljena na umazani industriji, ki se ji država nikakor ne bo odrekla.

Pogled v zgodovino pokaže, da se naš odziv na pandemije ni zares spremenil. Primerjava med kugo v Londonu l. 1665 in covid-19 kaže, da negotovost in strah potencirata skrajno vedenje in porast oportunizma; tako med mazači kot med tistimi, ki hlepijo po pozornosti.

Prav tako se ni dosti spremenil odziv oblasti. Sprva je bil šibak in majav, kasneje pa so v dogajanje začeli posegati z odločnejšo roko. A čeprav močan in jasen odziv veča občutek varnosti in s tem manjša skrajno vedenje (npr. pretirano nakupovanje ali dvigovanje cen), je za uspešnost ukrepov ključno – zaupanje. Če "elite" kršijo pravila, jim bo zagotovo sledila tudi splošna populacija.

Za uspešen boj proti virusu je torej ključno, da ljudje zaupajo ukrepom, predvsem pa tistim, ki jih uvajajo. Če tega zaupanja ni (kot pri nas), moramo zaupati vsaj drug drugemu – k sreči nas zgodovina uči tudi, da izbruhi bolezni, ki nas opozarjajo na minljivost, prinašajo tudi kolektivni duh in altruizem. Še malo uporniškega duha, pa bo!

Bitcoin je že nekaj časa spet na pohodu. Del novih vlagateljev predstavljajo institucionalne naložbe, sočasno se je povečalo število kitov. Rasti ni škodilo niti zanimanje Elona Muska, ugodne pogoje pa so zagotovile ameriške zvezne rezerve s tiskanjem novega denarja. 

Vse dobička željne spomnimo na leto 2017, ko je bitcoin v manj kot dveh mesecih doživel skoraj 70-odstotni padec. Sledilo je obdobje počasnega vračanja zaupanja. Vlagateljem pretijo tudi prevare, kot je slovenski Xaurum.

Gre torej za spet nov mehurček, ki bo nepričakovano počil, ali pa za prerazporeditev sredstev iz fiat v kripto valute? Eksplozivna rast in pretok denarja v kripto svet so gotovo tudi odraz pričakovanja hude inflacije zaradi ukrepov, ki so jih morale sprejeti banke za blaženje posledic krize. A vendarle kripto valute ne ogrožajo etabliranih bančnih sistemov. Slej ko prej bodo tudi špekulanti prodali bitcoine in jih naložili v navadne banke v davčnih oazah.