Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Stanovanjski premislek

Kljub epidemiji in pričakovanjem, da se bodo znižale, smo priča rekordnim cenam stanovanj, ob pomanjkanju najemniških pa se gradijo le še luksuzna. V Državnem zboru se je začela obravnava Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, minister pa že opozarja, da gre le za najnujnejše spremembe, češ da korenite še prihajajo. Dokler država stanovanjsko preskrbo še naprej slepo prepušča trgu, ostajamo nezadovoljni.

Kljub svetovnim trendom pri financiranju stanovanj, ki tiste, ki si želijo varno streho nad glavo, povsod potiskajo v prezadolženost, se lahko pridružimo pogovoru o možnostih stanovanjskega zadružništva v Sloveniji. Čeprav bi večina ljudi danes zagovarjala premiso, da uporaba predpostavlja lastnino, pravice do stanovanja vendarle ne smemo reducirati na (individualno) pravico do lastništva, saj je ravno ta manever pripeljal do nepredstavljivih cen in nedopustnega stanja na trgu, naraščajoče stopnje brezdomstva, posameznih, družinskih in družbenih tragedij.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Nov novi obraz?

Približujejo se bržkone najbolj pomembne volitve v zgodovini naše države. Kot je v teh koncih že običajno, seveda spet mrzlično iščemo nov obraz, ki lahko premaga Janšo.

Analiza, da je v državi prostor za zeleno stranko, ni zgrešena. Zelene stranke denimo sedijo v avstrijskem, belgijskem, ciprskem, danskem, finskem, nemškem, irskem, portugalskem, švedskem, celo madžarskem parlamentu.  Čeprav je vsaki vsaj malo načitani bralki jasno, da boljšega odnosa do planeta ni mogoče misliti, ne da bi se postavili po robu kapitalizmu, in da stranko, ki si za to prizadeva, v parlamentu že imamo, se v zakulisju vzpostavlja nova radikalna sredina, ki jo bodo, zdi se, tokrat zapakirali v zeleno embalažo.

Na čelo stranke, ki ji teren pripravlja Jože P. Damjan, naj bi sedel Jure Leben. Naj ta zapis služi kot prijazen opomnik: v politiko je vstopil kot član SMC, v kratki karieri pa se je uspel zaplesti z laganjem o svoji izobrazbi in nepreprečitvijo nakupa pregrešno drage makete. Srečno, Slovenija!


Če se ne bi emancipirale, vas ne bi posiljevali (in ubijali)

Včeraj je bodečo nežo, antinagrado za najbolj seksistično izjavo leta, dobil Žiga Turk, in sicer za dvojen gnusoben obrat: kritiziral je rahljanje katoliške morale, ki je seks iztrgala primarno reproduktivni sferi, ter samozadovoljno pokazal, kako naj bi se posledično nujno zrahljala tudi ideja posilstva. Če je seks rekreacija, naj bi bilo namreč posilstvo zgolj favl. Njegova izjava torej ne implicira le tega, da woke morala zganja prevelik hrup okoli spolnega nasilja, pač pa tudi to, da so si ženske zanj pravzaprav krive same: če hočete fukati za gušt, boste pač kdaj požrle tudi fuk za lušt.

Ali: če zakon ni več za vekomaj, boste pač kdaj požrle, da ob ločitvi pride še smrt. Za vikend je "v prijazni družini" moški zadušil ženo. Drug moški, ki je lani zažgal ženo, je te dni na sodišču trdil, da je hotel skuriti le njen avto, ne pa tudi nje. Konec januarja je tretji moški zaklal ženo zaradi postopka ločitve. Četrti moški je okoli božiča iz istega razloga ubil partnerko in njena starša.


Utrujeni od upogibanja

Čeprav je globalna industrija joge vredna 60 milijard funtov, se večina učiteljev joge sooča z revščino. Tako so v Združenem kraljestvu pred kratkim ustanovili prvi sindikat učiteljev joge (doslej je na svetu obstajal le eden v New Yorku), ki opozarja, da so navkljub “chai-latte imidžu”, ki spremlja poklic, pogoji za delo svetlobna leta stran od jogijskih vrednot.

Tudi drugi prekarni delavci se borijo naprej; Vrhovno sodišče v Združenem kraljestvu je pred kratkim le razsodilo, da so vozniki Uberja delavci, ne pa samozaposleni, organizirajo pa se tudi tehnološki delavci sveta, ki vstajajo proti monopolističnim apetitom Big Techa. 

Mogoče pa je globalna pandemija le prinesla nekaj pozitivnega. Ali pa je vsaj osvetlila globoke sistemske neenakosti, ki so veliko število prekarnih delavcev pripeljale pod prag tveganja revščine. Val prizadevanj za združevanje prekarnih delavcev nas boleče opominja, da so brez kolektivnih pravic ogrožene tudi individualne.


Minister za okolje, ki to ni

Ministrstvo za okolje in prostor s SDS-ovim ministrom Vizjakom na čelu bolj kot na okoljsko spominja na kakšno drugo ministrstvo. Vizjaka o podnebni krizi in varovanju okolja še nismo zares slišali govoriti, zelo rad pa razpravlja o betonu, gradbenih strojih in ceni Petrolovih delnic

Večina zakonskih predlogov, ki so v zadnjem letu nastali na MOP, je po mnenju nevladnikov in strokovnjakov škodljiva za naravo in okolje. Tudi Vizjaku velik trn v peti predstavljajo prav nevladniki, ki jih je s predlogi zakonskih sprememb že večkrat skušal stisniti v kot. Nedavno pa je z MOP prišla nenavadna zahteva, ki okoljskim nevladnim organizacijam nalaga, naj MOP javijo poimenske sezname ljudi, ki so v teh organizacijah aktivni. 

V maniri te vlade si niti ni težko predstavljati, kaj bo ministrstvo počelo s poimenskimi seznami naravovarstvenikov. Kazanje s prstom na nasprotnike mračnjaških politik je zagotovo eno izmed področij, kjer vlada zares dela s polno paro. Po koga bodo prišli najprej?