Agrument

Odzivi na izjemne nastope slovenskih smučarskih skakalk so nas opomnili, da živimo v šovinistični družbi. Pri tem ne mislimo le na ostudne odzive najbolj znanih domačih incelov in blesave komentatorje, temveč tudi na medijske odzive.

Dan po nastopu na posamični tekmi so na vstopni strani portala RTVSLO enako izpostavljeno mesto kot izjavam obeh skakalk namenili članku o tem, kako njun uspeh doživljata njuna moška sorodnika, po ekipni zmagi pa je 24ur v naslovu vključil le Prevčevo izjavo, ki ji je v bolj izpostavljenem delu sledila še izjava Zajca. Čeprav sta bili skakalki relativno bolj zaslužni za zmago, sta njuni izjavi na vrsto prišli šele daleč spodaj.

Mimogrede, se spomnite poročanja o Nadalu, ki je z zmago na OP Avstralije prehitel Đokovića in Federerja ter tako postal "prvi človek", ki je osvojil kar 21 turnirjev za grand slam? Dosežek je vsekakor impresiven, poročanje pa pod pragom. Ste vedeli, da jih je Margaret Court osvojila 24, Serena Williams 23, Steffi Graf pa 22?

Medtem ko gospodinjstva že trpijo zaradi povišanja cen energentov, energetski velikani, kot sta Shell in BP, preštevajo rekordne večmilijardne profite. Ti so predvsem posledica povišanja cen plina zaradi okrnjene dobave, ki je gigantom omogočila trgovanje tam, kjer je dobiček največji. Tudi z obračanjem tankerjev.

Multinacionalke krizo izkoriščajo tudi za grajenje novih ploščadi, kot je denimo Abigail v Severnem morju, pri tem pa jih podpirajo celo nacionalne države, ki so se na nedavnem COP26 zavezale k zaustavitvi rabe fosilnih goriv. Posledice pohlepa čutijo tudi v Južni Ameriki, kjer se borijo s katastrofalnimi naftnimi razlitji v Peruju in Ekvadorju.

Kaj lahko stori civilna družba? Prisili oblasti, da s spodbudami in olajšavami nehajo podpirati fosilna goriva! Pri tem nas lahko navdihuje zgodovinska zmaga ekvadorskih avtohtonih ljudstev na vrhovnem sodišču, ki je v petek odločilo, da morajo imeti ta zadnjo besedo pri ekstrakcijskih projektih, ki vplivajo na njihovo zemljo.

Bolezni ščitnice ponavadi prizadenejo ženske. Kronična vnetja in druga stanja, ki povzročajo prekomerno ali prepočasno delovanje ščitnice, imajo nediferencirane simptome, kot so anksioznost, depresija, nepojasnjeno hujšanje ali pridobivanje teže, utrujenost, prebavne težave, motnje spanja, izpadanje las, visok holesterol ali pritisk ... Ker so simptomi splošni, jih zdravniki pogosto pripišejo stresu ali "ženskemu jamranju", tako da včasih na diagnozo, ki bi jo lahko s krvnim testom potrdili takoj, pacientke čakajo mesece ali leta.

Neresno obravnavanje žensk, zlasti, ko obolijo za stanji, ki prizadenejo predvsem ali izključno njih (o križevem potu pacientk z endometriozo smo že pisali), je žal prepogost standard. Pri nas se ščitnične bolnice na nadomestni hormonski terapiji že leta borijo, da bi razširili nabor zdravil, ki so jim na voljo. Tiste, ki največkrat predpisani Euthyrox slabo prenašajo, se oskrbujejo v Italiji in, če imajo srečo, dobijo povrnjen le del stroškov. 

Čeprav smo krepko v kurilni sezoni, ki jo zaznamujejo visoke položnice, je vlada šele ta vikend končno sprejela ukrepe za omilitev posledic dviga cen energentov. 710 000 upravičencev čaka 150 € solidarnostnega dodatka oziroma povedano drugače, ogrožena je kar tretjina prebivalcev. 

Kot smo pri Janševi vladi že vajeni, je tudi ta ukrep ideološko selektiven in neupravičeno favorizira velike družine, še bolj pa nas moti, da bo država sredstva pobrala kar iz podnebnega sklada. Tako črpanje sredstev je sicer že decembra predlagala tudi opozicija, siromašenje podnebnega sklada, ki je “poln” zaradi pomanjkanja interesa, da se izvedejo potrebni projekti, pa je vlada nadgradila s subvencijami za 12 največjih industrijskih porabnikov energije. 

Ne pozabimo, da se energetske revščine ne da rešiti s predvolilnimi bonbončki. Glede na inflacijo in naraščajoče cene pa se sprašujemo, koliko najrevnejših prebivalcev bo radiatorje pustilo zaprte in vavčer raje porabilo za hrano!

Delodajalci v razpisih za delo redko razkrivajo višino plače, kar vodi v večjo neenakost, saj so plače odvisne od pogajalskih sposobnosti zaposlenih in pogojev v branži. Menjava službe je zelo pomembna odločitev; vsak je že bil v precepu, ali ostati v isti službi ali tvegati menjavo. Da bi zmanjšali neenakost, so v New Yorku sprejeli zakon, ki delodajalce zavezuje, da v razpisih objavijo plačo.

Majhna, a pomembna zmaga iskalcev zaposlitve bo zmanjšala pogajalsko moč delodajalcev. Podatki kažejo, da se z objavo višine plače poveča število prijav, delodajalci lažje najdejo dobre delavce, ostrejši boj zanje pa vodi v boljše plače.

Pri nas delodajalci niso zavezani k objavi plače. Na največjem kariernem portalu MojeDelo so tovrstne objave redke, ponujeno plačo namreč razkriva le pribl. 2 % razpisov. Bolj pogoste so nezavezujoče trditve, da je plača odvisna od znanja in želje po napredku, delodajalci pa se radi pohvalijo z nesmiselnimi obljubami rednega plačila, ki je že v osnovi obvezno.