100

100 dni miru?

Nenapisan politični “gentlemantski” dogovor naj bi vsaki novi vladi zagotovil sto dni miru. Američani poznajo izraz “first hundred days”, ki se največkrat nanaša na prvih sto dni mandata novega predsednika, a ne pomeni obdobja, ko se novincu gleda čez prste. Gre za sto dni, v katerih se izkristalizirajo ključne politične, gospodarske in druge usmeritve novoizvoljenega predsednika. Prvih sto dni v slovenskem političnem prostoru razumemo malo po svoje, povedno pa je, da je fokus premaknjen iz nujnosti impresioniranja javnosti in političnih tekmecev na – neteženje. In to v obdobju, ko vsaka nova oblast imenuje pomembne nove kadre, sprejme načrte dela, prioritete, uveljavi način komuniciranja z javnostjo, skratka oblikuje ključne okvirje svojega mandata.

Vlada Marjana Šarca obeležuje stodnevni jubilej. Izteka se torej tradicionalnih sto dni nenapadanja s strani opozicije in javnosti, čeprav bi Šarcu morda bolj koristilo nenapadanje s strani koalicije. Vladi se vsekakor obeta pestra zima.

Konec julija 2018, ko so se novi in stari obrazi ukvarjali s političnim parčkanjem in sestavljanjem koalicije, smo v široki civilnodružbeni in nevladniški koaliciji opozorili na izključevanje civilne družbe iz političnega odločanja. Takoj po imenovanju smo premierju Šarcu poslali pismo, v katerem smo opozorili na pomen sodelovanja s civilno sfero in mu ponudili konstruktivno roko pri oblikovanju politik – v javni razpravi in iskanju rešitev. Roka ponujena – pa rezultat? Iz Kabineta predsednika vlade 📍 nismo prejeli odgovora.

Če se Šarec ne želi pogovarjati z nami, to še ne pomeni, da bomo tiho! 100 dni nove oblasti se zdi primeren trenutek, da ocenimo, kako se je vladna ekipa izkazala doslej. Predlagamo preprost in zakonsko določen kriterij: Ali vlada spoštuje zakonodajo, ki predvideva javno razpravo o vseh novih predpisih?

Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) na svoji spletni strani sproti posodablja t. i. števec kršitev, s katerim beleži, kako se vlade držijo Resolucije o normativni dejavnosti (ReNDej). Ta namreč predvideva najmanj 30-dnevno javno razpravo o vsakem novem predpisu, ki ga sprejema državni zbor. Pregled političnega delovanja kaže, da se vlade zanašajo na skrajšane postopke sprejemanja zakonodaje, ki javno razpravo omejijo ali celo ukinejo. Trenutna oblast ni nobena izjema. Šarčeva ekipa krši pravilo o 30-dnevni javni razpravi kar v 57 % vseh postopkov.

Po posameznih ministrstvih velja izpostaviti Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 📍, ki je ReNDej kršilo v vseh 6 doslej objavljenih predlogih ter Ministrstvo za obrambo 📍, ki je kršilo ReNDej v vseh 4 objavljenih predlogih. Med bolj aktivnimi ministrstvi sta Ministrstvo za infrastrukturo 📍, katerega 12 od 16 objavljenih predlogov je imelo prekratek rok za pripombe, in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 📍, ki je od 19 objavljenih predlogov korektno izpeljalo le 6 postopkov. Z vidika priprave predlogov je zelo aktivno tudi Ministrstvo za okolje in prostor 📍, ki je vložilo 18 dokumentov, od tega pa jih “le” 33 % oz. 6 ni adekvatnih z vidika ReNDej.

Nekatera ministrstva ReNDej kršijo v 50 % ali več postopkov, in sicer poleg prej omenjenih še: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 📍 (3 dokumenti od 5), Ministrstvo za finance 📍 (8 od 13) ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 📍 (7 od 9).

Ministrstvo za zunanje zadeve 📍 v prvih sto dneh ni objavilo niti enega predloga. Med manj aktivnimi je tudi Ministrstvo za javno upravo 📍, so pa vsi 3 njihovi dokumenti spoštovali predpise. Ministrstvo za kulturo 📍 se je od 6 objavljenih dokumentov prekršilo enkrat, enako tudi Ministrstvo za notranje zadeve 📍 (3 objavljeni dokumenti). Na Ministrstvu za pravosodje 📍 (4 objavljeni dokumenti) in Ministrstvu za zdravje 📍 (6 objavljenih dokumentov) so postopek kršili dvakrat.

Kršitve ReNDej smo izbrali kot kriterij za pregled dela vlade, ker je Resolucija o normativni dejavnosti pomembna varovalka demokratičnega procesa. Eden od korakov do izboljšanja kvalitete predpisov je tudi spoštovanje minimalnih standardov glede posvetovanja z javnostjo. ReNDej kot minimalen čas posvetovanja predvideva od 30 do 60 dni, s kršitvami pa vlada krajša razprave o predpisih in onemogoča polno participacijo civilne družbe.

Kot koalicija nevladnih in civilnih organizacij želimo Vladi RS sporočiti, da je izključevanje civilne družbe iz zakonodajnega postopka protizakonito in škodljivo. Pomanjkanje dialoga z vsemi deležniki se odraža tudi v analizi vsebinskega dela ministrstev. Pričujoča analiza ni popolna in vseobsežna, kot tudi ni naš vpogled v delo ministrstev.

Na premierja Šarca ob 100 dneh nastopa funkcije apeliramo, da preneha izključevati civilno družbo iz razprav o predlogih, o katerih odloča Državni zbor RS.

Podpisani:

Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp
Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja
Društvo Asociacija
Društvo za zaščito živali Ljubljana
Ekologi brez meja
Focus
Greenpeace
IPoP - Inštitut za politike prostora
Mirovni inštitut
Organizacija za participatorno družbo
Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC
Prostorož
Sindikat Mladi plus
Sindikat prekarcev
TransAkcija
Umanotera